Hipertenzija ali povišan krvni tlak je kronično stanje, pri katerem je tlak krvi na stenah arterij previsok. Normalen krvni tlak je razvrščen kot nižji od 120/80 mmHg, medtem ko se hipertenzija pojavlja, ko je sistolni tlak 140 mmHg ali višji oziroma diastolni tlak 90 mmHg ali višji.
Vzroki za razvoj hipertenzije so številni in raznovrstni. Med najpogostejše sodijo genetska predispozicija, prekomerna telesna masa, premalo gibanja, neredno prehranjevanje, pretirano konzumiranje soli, kronični stres in čezmerna poraba alkohola ter kajenje. Ljudje s hipertenzijo pogosto ne občutijo nobenih izrazitih simptomov, zato se bolezen včasih odkriva naključno ali šele, ko pride do resnih zapletov, kot so srčni infarkt ali možganska kap.
Hipertenzija se deli na dve glavni vrsti glede na vzroke in izvor bolezni. Primarna ali esencialna hipertenzija predstavlja več kot 90 odstotkov vseh primerov in nima specifičnega znanega vzroka, pogosto pa je povezana z dednimi in okoljskimi dejavniki. Sekundarna hipertenzija pa je posledica druge že obstoječe bolezni, kot so bolezni ledvic, bolezni endokrinih žlez, bolezni ščitnice ali srčni problemi.
Glede na stopnjo resnosti in vrednosti krvnega tlaka razlikujemo več kategorij:
Zdravljenje hipertenzije je večplastni proces, ki se začne s spremembo življenjskega sloga. Za začetek se priporočajo redne in kontinuirane spremembe dnevnih navad, kot so telesna aktivnost vsaj 30 minut na dan, zmanjšanje vnosa soli na manj kot 5 gramov dnevno, povečanje vnosa kalija prek zdravih živil, zmerna izguba telesne mase pri osebah s prekomerno težo in učinkovito zmanjšanje stresa.
Naslednji koraki vključujejo tudi omejitev alkohola na največ eno pijačo na dan za ženske in dve za moške ter popolno opustitev kajenja in drugih tobačnih proizvodov. Redni monitoring krvnega tlaka doma s kvalitetnim merilnikom je odličen način za spremljanje napredka in odkrivanje morebitnih sprememb. Če spremembe življenjskega sloga v roku nekaj tednov ne zadoščajo za zmanjšanje krvnega tlaka, se posegne po farmakološkem zdravljenju v obliki zdravil.
Na slovenskem farmacevtskem trgu je na voljo več vrst antihipertenzivnih zdravil, ki delujejo na različne mehanizme in so izbrana glede na potrebe in zdravstveno stanje posameznika.
ACE inhibitorji so med pogosto predpisanimi zdravili in delujejo z zaviranjem encima, ki je odgovoren za nastajanje angiotenzina II, kar povzroči razširjenje krvnih žil in zmanjšanje krvnega tlaka. V Sloveniji so dostopna zdravila kot so enalapril, lisinopril in ramipril. Ta zdravila so posebno koristen pri bolnikih s srčno boleznijo ali sladkorno boleznijo.
Beta blokatorji zmanjšujejo srčni utrip in zmanjšujejo silo srčnega udarца, kar vodi do nižjega krvnega tlaka. Pogosti predstavniki na slovenskem trgu so metoprolol, atenolol in bisoprolol. Ta zdravila so še posebej koristna pri bolnikih s srčnim infarktom v preteklosti ali s srčno aritmijo.
Antagonisti kalcijevih kanalov kot so amlodipina, verapamil in diltiazem preprečujejo vstop kalcija v srčne mišice in gladke mišice arterij, s čimer dosežejo njihovo razširitev in znižanje krvnega tlaka. Posebno učinkoviti so pri starejših bolnikih.
Diuretiki kot so hidroklorotiazid in furosemid povzročijo povečano izločanje natrija in vode preko ledvic, kar zmanjša količino tekočine v krvnem obtoku in s tem krvni tlak. Pogosto se uporabljajo kot prva linija zdravljenja.
Antagonisti angiotenzina II kot sta losartan in valsartan delujejo podobno kot ACE inhibitorji in so pogost izbor za zdravljenje hipertenzije, posebno pri bolnikih, ki ne prenašajo ACE inhibitorjev.
Kot vsa druga zdravila imajo tudi antihipertenzivna zdravila lahko neželene stranske učinke, čeprav so večina bolnikov zdravila dobro prenašala. ACE inhibitorji lahko povzročijo suhi, nenehni kašelj in občasno manjši edemi. Beta blokatorji pa lahko povzročijo utrujenost, oslabljenost in redko zmanjšan libido.
Antagonisti kalcijevih kanalov včasih povzročijo otekanje nog, glavobol ali zamaknjenost. Diuretiki lahko povzročijo elektrolenske neuravnoteženosti, nizko raven kalija in občasno dizurijo. Antagonisti angiotenzina II redko povzročijo alergijske reakcije ali vrtoglavico.
Pomembno je redno spremljanje s strani zdravnika in profesionalno svetovanje bolesniku, da ne prekine jemanja zdravila brez navodila zdravnika, saj nenadno prekinitev zdravljenja lahko povzroči nevarno povišanje krvnega tlaka. Vedno je potrebno poročati zdravniku o morebitnih strani učinkih, da se lahko zdravljenje primerno prilagodi.
Če se pojavijo resni simptomi kot sta intenzivni in nenormalno hudi glavobol ter težko dihanje, ali pa je krvni tlak nenormalno visok preko dolžega časa, je treba takoj poiskati medicinsko pomoč. Redne obiske pri zdravniku so nujni za nadzor bolezni in prilagoditev zdravljenja po potrebi.
Priporočamo tudi držanje dnevnika krvnega tlaka, v katerega zapišete vrednosti izmerjenega tlaka, čas merjenja in morebitne posebnosti v tistem dnevu. Na ta način ima zdravnik boljši vpogled v vaš zdravstveni stav in vzorce sprememb krvnega tlaka. Preventivni pregledi in redna testiranja so cenjena kot odličan način za zgodnje odkrivanje morebitnih zapletov bolezni. Celostni načrt zdravljenja mora biti osebno prilagojen vsakemu bolniku glede na njegove individualne potrebe, zdravstveno stanje, starost in druge bolezni, ki jih ima.
