Astma je kronična bolezen dihal, ki je označena s vnetjem in zožitvijo zračnih poti v pljučih. To vodi do težav pri dihanju, predvsem ob fizični aktivnosti, alergijskih reakcijah ali okužbah. Bolezen lahko prizadene tako otroke kot odrasle in zahteva ustrezno zdravljenje ter spremljanje.
Glavne značilnosti astme so periodični napadi, ko bolnik doživlja zadušljivost, težko dihanje in občutek stiska v prsih. Bolniki pogosto kašljajo, posebej ponoči ali ob jutranjem vstajanju. Nekatere oblike astme se pokažejo samo med fizično aktivnostjo, zato ji pravimo tudi »astma napor«.
Poznamo dve glavni vrsti astme: alergijsko in nealergijsko. Alergijska astma se sprožи z izpostavljenostjo alergenov, kot so prah, polen ali krzno živali. Nealergijska astma je pogosto povezana s psihičnim stresom, hladnim zrakom ali virnimi okužbami.
Bronhodilatatorji so zdravila, ki hitro razširijo zožene zračne poti in omogočijo lažje dihanje. Ta zdravila se uporabljajo predvsem med akutnimi astmatičnimi napadi in so nepogrešljiva v vsakem domu, kjer živi bolnik z astmo.
Na slovenskem trgu so dostopna številna zdravila te vrste. Najpogosteje se uporablja salbutamol, ki je na voljo pod imenom Ventolin ali Asmol. Ta inhalacijski sprej deluje zelo hitro, običajno v nekaj minutah. Podobno deluje tudi terbutalin pod imenom Bricanyl.
Bolniki bi morali imeti bronhodilatator vedno pri sebi, saj je učinkovit pri reševanju nujnih situacij. Inhalator se uporablja z inhalacijskim sprejem ali mehanskim pomožnim sredstvom – »spacerjem« – ki zagotavlja boljšo dostavo zdravila do pljuč. Večina bolnikov potrebuje le eno ali dve inhalaciji za hitro lajšanje simptomov.
Pomembno je vedeti, kako se inhalator pravilno uporablja. Bolnik naj vdiha počasi in globoko, da se zdravilo dostavi direktno v plchurchill. Po nekaj tednih redne uporabe je priporočljivo preveriti tehniko uporabe pri zdravniku ali farmacevtu.
Ker je astma kronična bolezen, bolniki ne potrebujejo samo zdravil za hitro pomoč, temveč tudi preventivna zdravila, ki zmanjšujejo vnetje v dihalsih in zmanjšujejo pogostost napadov.
Najpomembnejša preventivna zdravila so inhalacijski kortikosteroidi. Na slovenskem trgu najdemo flutikazon (Flixotide), beklometazon (Becloforte) in budezonid (Pulmicort). Ta zdravila se inhalirajo dnevno, običajno enkrat ali dvakrat na dan, in počasi zmanjšujejo vnetje v dihalsih.
Poleg kortikosteroidov se uporabljajo tudi druga preventivna zdravila:
Montelukast deluje z zaviranjem snovi, ki povzročajo vnetje. V zadnjih letih se v praksi pojavljajo tudi novejša biološka zdravila, ki so namenjena bolnikom s specifičnimi oblikami astme in zagotavljajo boljši nadzor nad boleznijo.
Izbira ustreznega zdravljenja je ključna za učinkovit nadzor astme. Zdravilo se izbira glede na težavnost bolezni in pogostost simptomov. Bolniki z blago obliko astme lahko zadostuje samo inhalator za hitro pomoč, medtem ko bolniki s težjo obliko potrebujejo dnevno preventivno zdravilo.
Dobra praksa je, da bolniki sproti spremljajo simptome in posledično prilagajajo zdravljenje s svojim zdravnikom. Če bolnik potrebuje bronhodilatator več kot trikrat tedensko, je to znak, da bi moral začeti z rednim preventivnim zdravljenjem.
Kot dopolnilo k zdravilom je zelo važna tudi sprememba življenjskega sloga. Bolniki naj se izogibajo triggerjem, kot so hladni zrak, fizični napor brez priprave in stresne situacije. Redna fizična aktivnost je zapravo priporočljiva, saj krepi pljuča in izboljša splošno zdravje.
Domača higiena je tudi bistvena. Redko čiščenje doma, razkužavanje zračnih filtrov in izogibanje hišnim živalim zmanjšujejo količino alergenov v okolju. Številni bolniki poročajo o izboljšanju po tem, ko so spremenili življenjski slog in okolje.
Redna medicinska kontrola je nepogrešljiva za bolnike z astmo. Zdravnik bi moral bolnika pregledati vsaj enkrat na leto, bolniki s težjo obliko pa tudi bolj pogosto.
Med obiskami zdravnik meri pljučno funkcijo s preizkusom spirometrije, ki meri količino zraka, ki ga bolnik lahko vdiha in izdiha. Ta podatek je odličen pokazatelj tega, kako dobro je astma nadzorovana.
Bolniki bi sami doma lahko spremljali vrhunsko pretočno hitrost z napravo, imenovanou »peak flow meter«. To je majhna priročna naprava, ki bolniku pomaga zgodaj prepoznati slabljenje kontrole astme in pravočasno ukrepati.
Med letom je tudi priporočljivo, da bolniki imajo delujoče akcijske načrte v primeru poslabšanja. Ta načrt naj vključuje, kdaj začeti z večjo dozo zdravila in kdaj poklicati zdravnika ali reševalce. Dobro načrtovano ukrepanje lahko prepreči resne komplikacije.
Astma pri otrocih zahteva posebno pozornost in prilagojeno zdravljenje. Otroci pogosto ne morejo pravilno uporabiti inhalatoja, zato se uporablja posebna naprava – »spacer« – ki olajša dostavo zdravila v pljuča.
Na slovenskem trgu so dostopna tudi otrokom prijazna zdravila za hitro pomoč. Preventivna zdravila za otroke so enaka kot za odrasle, le da se odmerke prilagodi teži in starosti otroka. Starši morajo biti dobro informirani o pravilni uporabi zdravil in prepoznavanju opozorilnih znakov.
Posebni primeri astme vključujejo tudi eozinofilno astmo in astmo, povezano s polipi v nosu. Eozinofilna astma je redkejša oblika, ki se zdravi s specifičnimi biološkimi zdravili. Astma, povezana s polipi, pogosto zahteva tudi kirurško intervencijo.
Nosečnice z astmo morajo biti posebej pazljive pri izbiri zdravljenja, saj morajo zagotoviti varnost za zdravo nosečnost. Večina preventivnih zdravil je med nosečnostjo varnih, vendar je potrebna konzultacija s specialistom za ginekologo in pneumologom skupaj.
